33. Pikin festival

Gledališče Velenje, 15. avgust 2022 ― 33. Pikin festival: Ponedeljek, 12. september 2022 | 9.30 in 11.30Tomažev oder, Glasbena šola Velenje Fran LevstikKdo je napravil Vidku srajčico —————————————————— Torek, 13. september 2022 | 10.00Aničin oder, Kino Velenje Svetlana MakarovičKokoška Emilija —————————— Sreda, 14. september 2022 | 9.30 in 11.30Tomažev oder, Glasbena šola Velenje Svetlana MakarovičKokoška Emilija —————————— Vstopnice: 3 € (rezervacije na 03/898 25 90 ali na pika@velenje.si)
Petek, 27. maj 2022 | 17.00Dom kulture Velenje, mala dvoranaKdo...

Petek, 27. maj 2022 | 17.00Dom kulture Velenje, mala dvoranaKdo...

Gledališče Velenje, 17. maj 2022 ― Petek, 27. maj 2022 | 17.00Dom kulture Velenje, mala dvorana Kdo je napravil Vidku srajčico? //Premiera otroške predstaveKD Gledališče Velenje Festival Velenje in Gledališče Velenje vabita na premiero igrane otroške predstave  KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO, ki bo v PETEK, 27. maja 2022, ob 17.00 v mali dvorani Doma kulture Velenje. Gledališče Velenje bo tokrat uprizorilo eno najlepših zgodb o solidarnosti, ki jo je pred davnimi leti napisal Fran Levstik - Kdo je napravil Vidku srajčico. Mali Videk je deček, ki živi z mnogimi bratci in sestricami ter materjo. Ker je najmlajši od otrok, vedno vse reči dobi zadnji. Tudi srajčico, ki pa je zato tudi vedno najbolj ponošena in obrabljena. Nekega dne si jo pri igri strga, a so doma zelo revni in si nove srajčice za Vidka ne morejo privoščiti. Takrat pa na pomoč priskočijo gozdne živali in rastline, ki jih ima Videk neizmerno rad in vedno poskrbi zanje. Ovčka, pajek, rak, grm in ptiček združijo svoje moči in Vidku sešijejo čisto novo srajčico. Videk ves vesel steče domov, kjer si vsa družina srečno ogleduje novo Vidkovo srajčico. Režija: Romeo GrebenšekGlasba: Peter HarlKoreografija: Lucija BorutaScena: Gledališče Velenje, Romeo GrebenšekIlustracija in oblikovanje: Nina Kavzar Zasedba:Ana Vita LebanZoja LešnikTajda PodvratnikTanja UrbančnikVid HrovatNik KaligaroMarko Pavlović Produkcija: Festival Velenje in Gledališče Velenje 2022Predstava je nastala s finančno pomočjo MO Velenje. Igrana predstava je namenjena otrokom starejšim od štirih let in traja 30 minut. Vstopnice (7 EUR) so na voljo na blagajni Festivala Velenje, rezervirate jih lahko tudi na 03/898 25 90 ali na vstopnice@festival-velenje.si. Vabljeni!

Petek, 27. maj 2022 | 17.00Dom kulture Velenje, mala dvoranaKdo...

Gledališče Velenje, 6. maj 2022 ― Petek, 27. maj 2022 | 17.00Dom kulture Velenje, mala dvorana Kdo je napravil Vidku srajčico? //Premiera otroške predstaveKD Gledališče Velenje Kdo je napravil Vidku srajčico? – Fran Levstik Mali Videk je deček, ki živi z mnogimi bratci in sestricami ter materjo. Ker je najmlajši od otrok, vedno vse reči dobi zadnji. Tudi srajčico, ki pa je zato tudi vedno najbolj ponošena in obrabljena. Nekega dne si jo pri igri strga, a so doma zelo revni in si nove srajčice za Vidka ne morejo privoščiti. Takrat pa na pomoč priskočijo gozdne živali in rastline, ki jih ima Videk neizmerno rad in vedno poskrbi zanje. Ovčka, pajek, rak, grm in ptiček združijo svoje moči in Vidku sešijejo čisto novo srajčico. Videk ves vesel steče domov, kjer si vsa družina srečno ogleduje novo Vidkovo srajčico. Režija: Romeo GrebenšekGlasba: Peter HarlKoreografija: Lucija BorutaScena: Gledališče Velenje, Romeo GrebenšekMaska: Tanja UrbančnikProdukcija: Gledališče Velenje in Festival Velenje Zasedba:Ana Vita LebanZoja LešnikTajda PodvratnikTanja UrbančnikVid HrovatNik KaligaroMarko Pavlović Vstopnice: 7 EUR
Vice v lisice

Vice v lisice

ARS Likovni odmevi, 25. maj 2019 ― 33. grafični bienale Ljubljana v ospredje postavlja satiro Umetniški kolektiv Slavs and Tatars, ki kurira letošnjo izdajo mednarodnega grafičnega bienala, satiro vzporeja z grafiko v njuni zmožnosti za delovanje. Zgodovinsko gledano je bila grafična umetnost demokratična oblika, dostopna širšemu občinstvu. Satira pa je bila v zgodovini oblika popularne filozofije, filozofije vsakdanjega človeka. Letošnji bienale tako nosi humorni naslov Vice v lisice in z več strani obravnava žanr satire v današnjem času. Ob pogledu v sodobne oblike humorno kritičnega, kot so denimo memi ali gifi, se razstava ozira tudi v preteklost, denimo z razstavo izbora satiričnih časopisov, kot je bil slovenski Pavliha, ki ga je v 19. stoletju ustanovil Fran Levstik. Bienale tako kot prejšnja leta poleg osrednjega razstavišča v Mednarodnem grafičnem likovnem centru naseljuje več ljubljanskih prizorišč in ponuja pester program, v katerem so tako nastopi stand-up komikov, kot simpozij dan po odprtju. Izdali bodo tudi zbornik, ki bo vseboval eseje o mikropolitiki memov, punku kot platformi pretvarjanja in balkanski satiri.

1863 – Prvič izide časopis Naprej

Zgodovina na dlani, 2. januar 2019 2. januarja leta 1863 je izšla prva številka slovenskega političnega časopisa Naprej. Izdajal ga je slovenski pisatelj, skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar Miroslav Vilhar. Dovoljenje za izdajanje časopisa je od avstrijskih oblasti dobil septembra 1862. Časopis je izhajal dvakrat na teden. Urejal ga je Fran Levstik, ki je obenem… Preberi The post 1863 – Prvič izide časopis Naprej appeared first on Zgodovina na dlani.

16. novembra 1887 je v Ljubljani umrl Fran Levstik, pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec

Kamra.si, 16. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. novembra 1887 je v Ljubljani umrl Fran Levstik, pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec. Rodil se je 28. septembra 1831 v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah.    Obiskoval je ljubljansko normalko in gimnazijo, a mature zaradi sporov s šolskimi oblastmi in katehetom Antonom Globočnikom ni opravil. Leta 1854 je bil kot štipendist nemškega viteškega reda sprejet v semenišče v Oloumucu na Moravskem. Študij bogoslovja je moral naslednje leto pustiti zaradi ovadbe o nemoralnosti pesniške zbirke, ki je izšla leta 1854 v Ljubljani. Prek Dunaja, kjer je poslušal predavanja Frana Miklošiča in se seznanil z Vukom Karadžićem, se je vrnil v domovino. Preživljal se je kot domači učitelj, najprej pri grofu Paceju na gradu Turnu pri Moravčah, nato pri pesniku Miroslavu Vilharju na Kalcu pri Senožečah. Pozneje je služboval kot tajnik in urednik. Od leta 1861 je bil tajnik Slavjanske čitalnice v Trstu, leta 1863 je postal urednik Vilharjevega političnega časnika Naprej. Po letu dni je bilo izhajanje časnika zaradi Levstikove kritike političnih razmer ustavljeno, Vilhar pa je bil obsojen na krajšo zaporno kazen. Leta 1864 je postal tajnik Slovenske matice v Ljubljani, zatem urednik Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. V letih 1868–69 je občasno sodeloval pri Slovenskem narodu. Leta 1869 je na Dunaju začel izdajati »zabavljivo-šaljiv list« Pavliha. Okoli 1870 je bil Levstik obtožen narodnega izdajstva, češ da za satirični časopis Pavliha prejema državno podporo. S sedmo številko je moral ustaviti izhajanje časopisa, saj so se mu izneverili skoraj vsi naročniki. Zatem je pomagal Stritarju pri urejanju Ljubljanskega zvona, preživljal pa se je s službo kontrolnega urednika pri slovenskem prevodu državnega zakonika. Leta 1872 je s pomočjo vodje licejske knjižnice Gottfrieda Muysa in Frana Miklošiča dobil mesto skriptorja v ljubljanski licejski knjižnici. Tu je služboval do smrti. Po vrnitvi v Ljubljano se je popolnoma umaknil iz javneg

28. septembra 1831 se je v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah rodil Fran Levstik, pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec.

Kamra.si, 28. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. septembra 1831 se je v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah rodil Fran Levstik, pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec. Umrl je 16. novembra 1887 v Ljubljani. Obiskoval je ljubljansko normalko in gimnazijo, a mature zaradi sporov s šolskimi oblastmi in katehetom Antonom Globočnikom ni opravil. Leta 1854 je bil kot štipendist nemškega viteškega reda sprejet v semenišče v Oloumucu na Moravskem. Študij bogoslovja je moral naslednje leto pustiti zaradi ovadbe o nemoralnosti pesniške zbirke, ki je izšla leta 1854 v Ljubljani. Prek Dunaja, kjer je poslušal predavanja Frana Miklošiča in se seznanil z Vukom Karadžićem, se je vrnil v domovino. Preživljal se je kot domači učitelj, najprej pri grofu Paceju na gradu Turnu pri Moravčah, nato pri pesniku Miroslavu Vilharju na Kalcu pri Senožečah. Pozneje je služboval kot tajnik in urednik. Od leta 1861 je bil tajnik Slavjanske čitalnice v Trstu, leta 1863 je postal urednik Vilharjevega političnega časnika Naprej. Po letu dni je bilo izhajanje časnika zaradi Levstikove kritike političnih razmer ustavljeno, Vilhar pa je bil obsojen na krajšo zaporno kazen. Leta 1864 je postal tajnik Slovenske matice v Ljubljani, zatem urednik Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. V letih 1868–69 je občasno sodeloval pri Slovenskem narodu. Leta 1869 je na Dunaju začel izdajati »zabavljivo-šaljiv list« Pavliha. Okoli 1870 je bil Levstik obtožen narodnega izdajstva, češ da za satirični časopis Pavliha prejema državno podporo. S sedmo številko je moral ustaviti izhajanje časopisa, saj so se mu izneverili skoraj vsi naročniki. Zatem je pomagal Stritarju pri urejanju Ljubljanskega zvona, preživljal pa se je s službo kontrolnega urednika pri slovenskem prevodu državnega zakonika. Leta 1872 je s pomočjo vodje licejske knjižnice Gottfrieda Muysa in Frana Miklošiča dobil mesto skriptorja v ljubljanski licejski knjižnici. Tu je služboval do smrti. Po vrnitvi v Ljubljano se je popolnoma umaknil iz javnega i

7. septembra 1818 se je rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar

Kamra.si, 7. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 7. septembra 1818 se je na Planini rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Umrl je 6. avgusta 1871 je na gradu Kalec. Rodil se je očetu Francu, po rodu Wilicher, in materi Ivani Obreza. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, pravo pa je študiral na Dunaju in v Gradcu. Po poroki, leta 1845,  je od očeta prevzel posest in grad Kalec, ki stoji v bližini Zagorja v pivški kotlini. Družil se je z narodno zavednimi izobraženci, objavljal je v Novicah (1845-64), Slovenski bčeli in Slovenskem glasniku. Dejavneje se je začel ukvarjati s politiko po letu 1848, ko je bil v časniku Slovenija objavljen njegov razglas Dragim Primorcem (l. 1849), kjer kritično spregovori o odnosu Itaijanov do Slovencev. Leta 1848 je v Senožečah ustanovil narodno stražo. V letu 1860 je bil izvoljen za poslanca kranjskega deželnega zbora in se z družino preselil v Ljubljano. Izdajal je svoj politični časnik Naprej (1863), v katerem je objavljal tudi Fran Levstik (ki je bil tudi njegov urednik). Levstik je imel na M. Vilharja velik vpliv, bil je tudi domači učitelj njegovih otrok. Zaradi Levstikovega članka Misli o sedanjih mednarodnih mejah objavljenega v njegoven časniku, so časnik ukinili, izgubil je poslanski mandat in bil nekaj tednov zaprt v zaporu na Žabjaku. L. 1864 se je z družino vrnil na grad Kalec, kjer je bil še naprej politično dejaven. Imel je pomembno narodno prebudno vlogo. 9. maja 1869 je na Kalcu organiziral tabor "Pivški tabor na Kalcu blizu Zagorja, poleg Šempetra na Krasu", na katerem se je zavzemal za zedinjeno Slovenijo in za javno rabo slovenskega jezika. Umrl je na gradu Kalec, pokopan pa je v Knežaku. Že l. 1906 so mu na osrednjem trgu v Postojni slovesno postavili spomenik, ki pa so ga italijanski fašisti povsem uničili, ponovno je bil postavljen šele l. 1995. Svoja dela je objavljal tudi pod psevdonimoma Miroslav in Miroslaw.

6. avgusta 1871 je umrl Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar

Kamra.si, 6. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. avgusta 1871 je na gradu Kalec umrl Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Rodil se je 7. septembra 1818 na Planini. Rodil se je očetu Francu, po rodu Wilicher, in materi Ivani Obreza. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, pravo pa je študiral na Dunaju in v Gradcu. Po poroki, leta 1845,  je od očeta prevzel posest in grad Kalec, ki stoji v bližini Zagorja v pivški kotlini. Družil se je z narodno zavednimi izobraženci, objavljal je v Novicah (1845-64), Slovenski bčeli in Slovenskem glasniku. Dejavneje se je začel ukvarjati s politiko po letu 1848, ko je bil v časniku Slovenija objavljen njegov razglas Dragim Primorcem (l. 1849), kjer kritično spregovori o odnosu Itaijanov do Slovencev. Leta 1848 je v Senožečah ustanovil narodno stražo. V letu 1860 je bil izvoljen za poslanca kranjskega deželnega zbora in se z družino preselil v Ljubljano. Izdajal je svoj politični časnik Naprej (1863), v katerem je objavljal tudi Fran Levstik (ki je bil tudi njegov urednik). Levstik je imel na M. Vilharja velik vpliv, bil je tudi domači učitelj njegovih otrok. Zaradi Levstikovega članka Misli o sedanjih mednarodnih mejah objavljenega v njegoven časniku, so časnik ukinili, izgubil je poslanski mandat in bil nekaj tednov zaprt v zaporu na Žabjaku. L. 1864 se je z družino vrnil na grad Kalec, kjer je bil še naprej politično dejaven. Imel je pomembno narodno prebudno vlogo. 9. maja 1869 je na Kalcu organiziral tabor "Pivški tabor na Kalcu blizu Zagorja, poleg Šempetra na Krasu", na katerem se je zavzemal za zedinjeno Slovenijo in za javno rabo slovenskega jezika. Umrl je na gradu Kalec, pokopan pa je v Knežaku. Že l. 1906 so mu na osrednjem trgu v Postojni slovesno postavili spomenik, ki pa so ga italijanski fašisti povsem uničili, ponovno je bil postavljen šele l. 1995. Svoja dela je objavljal tudi pod psevdonimoma Miroslav in Miroslaw.

Martin Krpan - Sto let slovenske slikanice

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 20. december 2017 ― Leta 1917, pred natanko stotimi leti, je izšla ilustrirana izdaja omenjenega dela. Zanjo je ilustracije prispeval slikar, grafik, ilustrator in karikaturist Hinko Smrekar. Lokacija: Preddverje knjižnice Leta 1858 je Fran Levstik v literarni reviji Slovenski glasnik objavil povest Martin Krpan. Gre za povest o ljudskem silaku z Vrha pri Sveti Trojici, umetno pripovedko, s katero je dal zgled, kaj in kako naj pišejo slovenski pisatelji: slovstvo mora imeti narodne značilnosti, mora »narodno prebujati in slovstveno vzgajati«. Leta 1917, pred natanko stotimi leti, pa je izšla še ilustrirana izdaja omenjenega dela. Zanjo je ilustracije prispeval slikar, grafik, ilustrator in karikaturist Hinko Smrekar. Poleg naslovne barvne ilustracije je umetnik dvanajst značilnih prizorov iz zgodbe upodobil s črno-belimi risbami. Originalne ilustracije prve slovenske slikanice danes hrani Knjižnica Mirana Jarca. Poleg prve slikanice o Martinu Krpanu bodo na razstavi na ogled še druge izdaje omenjene povesti, ki so izšle vse do današnjih dni. Za njih so likovne podobe prispevali številni priznani likovni umetniki. Razstavljeni bodo tudi osebni predmeti pripovednika Frana Levstika, ki jih v Posebnih zbirkah Boga Komelja hrani novomeška knjižnica. Razstava bo na ogled v decembru in januarju.

2. KAM ŠIBAŠ festival kamišibaja

Lutkovno gledališče Maribor, 2. februar 2017 ― 10. 00 PROGRAM ZA OTROKE 3+ Igor Cvetko: Volk in sedem kozličkov (po Grimmu) Špela Hren Juhart: O! (avtorska) Breda in Darko Kočevar: Krava (po Dahlu) Jošt Hren: Tempelj tisočih ogledal (budistična) Igor Cvetko: O vedrcu vode (albanska ljudska)   17.00 PROGRAM ZA OTROKE 3+ Jerca Cvetko: Kako je izginila hruška (avtorska) Jure Engelsberger: Martin Krpan: najmočnejši prizori (Fran Levstik) Jelena Sitar Cvetko: Grdina pod kamnom (rezijanska) Rok Glavan: Teta (taborniška) Jure Engelsberger: Martin Krpan: najmočnejši prizori (Fran Levstik) (2. del)   19.00 PROGRAM ZA ODRASLE 12+ Jerca Cvetko: Vešček (avtorska) *Zlati kamišibaj 2016 Petra Kavaš: Orion (po Strniši) Nadja Dodlek: Padajoče stare gospe (po Harmsu) Tanja Lužar: Croquis (po Menartu) Igor Cvetko: O rajnem Medvedu Skomarskem (po Vodovniku)   Kamišibaj je pripovedovanje zgodb ob slikah v malem lesenem odru, ki prihaja z Japonske. V času največjega razcveta, v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je samo v Tokiju vsakodnevno kamišibajalo tudi po 3000 kamišibajkarjev. Zaton je zakrivila predvsem televizija, ki so ji Japonci rekli kar električni kamišibaj. Danes je ta zanimiva umetniška oblika uveljavljena in razširjena po vsem svetu. Japonci pravijo, da je pri kamišibajanju  najpomembnejši "kyokan", posebna povezava občinstva z izvajalcem. V Slovenijo je kamišibaj z Japonske prinesel Igor Cvetko, marca 2014 pa sta ga skupaj z Jeleno Sitar Cvetko na delavnicah predstavila mariborskim pripovedovalcem. Kmalu je malo pa papirnato gledališče našlo svoj prostor v Minoritski kavarni Lutkovnega gledališča Maribor, kjer enkrat na mesec domači in gostujoči kamišibajkarji navdušujejo vse številnejše občinstvo. Po zgledu vseslovenskega kamišibaj gibanja smo lani tudi pri nas začeli festival najboljših del zadnjega obdobja. Naj tradicija traja dolgo!     Festivala ni brez Lutkovnega gledališča Maribor (ki ga financirala MOM in
še novic